Kaj je karies ali zobna gniloba?
Beseda caries izhaja iz latiniščine "gnilost" al zobno gnilobo. Gre za najbolj razširjeno
bolezen ustne votline. V primeru, da se kariesa ne pozdravi, vodi v kratkem času do uničenja
celotnega zoba, lahko pa zajame tudi zobni živec, to pa posledično vodi v endodontsko zdravljenje ali ekstrakcijo zoba.
Kako nastane karies?
Ključna za nastanek kariesa sta kariogena hrana in neustrezna ustna higiena. Nastane zaradi ostankov hrane (zobnega plaka), ki ostaja v ustni votlini. To hrano bakterije razgrajujejo, pri čemer se spreminja pH v okolici, tvorijo se kisline, ki razgradijo sklenino ali dentin. Najpogosteje nastane na mestih, kjer so dobri pogoji za zadrževanje ostanko hrane oziroma mestih, ki so težje dostopna za čiščenje, kot so : grizne površne z jamicami, fisurami, površine zobnih aparatov, protetičnih izdelkov. Karies pogosto nastaja tudi v medzobnih prostorih, zato toplo priporočamo uporabo sredstev za higieno medzobnih prostorov.
Karies in genetika
Mnogi so prepričani, da je za nastanek kariva genetika, saj so imeli karies že starši, stari starši. Prave genetske bolezni v ustni votlini in s tem povezane kariozne spremembe so zelo redke. Genetika lahko poskrbi, da imajo naši zobje na primer več jamic, kjer zastaja hrana, in ob neprimerni higieni se tam karies pojavi hitreje. Dejstvo pa je, da je glavni razlog kariesa drugje: ključni sta PREHRANA in HIGIENA. Med tako imenovano kariogeno prehrano sodijo vsi ogljikovi hidrati, še posebej enostavni – najslabše je uživanje sladkih pijač in sladkarij v kakršnikoli obliki. Pomembmo je tudi koliko krat na dan pride do vnosa takih ogljikovih hidratov ( 1x na dan sladica je boljše kot cel dan po malo sladke pijače), vpliva tudi mehka in lepljiva hrana, ki jo težje očistimo, ter seveda natančnost in vztrajnost pri ustni higieni.
Seveda obstajajo tudi drugi razlogi, ki povečajo dovzetnost za karies: sistemske bolezni,
kemoterapija, pomanjkanje sline, starostniki, bulimija, ortodontsko zdravljenje,...
Kako izgleda karies
Ko je karies v sklenini, ga imenujemo začetni ali površinski karies in je viden kot bel kredast madež. Napredovanje kariesa lahko preprečimo z dobro ustno higieni, uporabo zobnih past s fluoridi ali fluoridnih premazov in s spremembo prehranjevalnih navad. Ob pravočasnem ukrepanju se lahko ta začetni karies ustavi in ni potrebe po vrtanju zoba. Začetni karies lahko napreduje, se širi, veča in pri tem po navadi obarva zob. Proces je razmeroma počasen, vendar karies še naprej prodira v dentin, ki pa je mehkejši od sklenine, zato se karies širi hitreje. Za uspešno zdravjenje je v takem primeru potrebna mehanska odstranitev in sanacija lezije s plombo- belo (kompozitno) ali temno (amalgamsko) .
Karies ne boli vedno. Velikokrat bolečino čutimo šele, ko kariozni proces pride do zobnega živca.
Takrat je povzročena škoda lahko že zelo velika, saj lahko karies povzroči vnetje in odmrtje zobnega živca. Tak zob moramo endodontsko zdraviti.
Kakšne zalivke poznamo ?
Bele – kompozitne: so v primerjavi z amalgamskimi bolj estetske. Prednost kompozitne plombe je tudi ta, da je pri izdelavi potrebno odstraniti manj zoba, saj se material lepi na površino zoba. Sama izdelava kompozitne plombe je zahtevnejša.
Temne – amalgamske: v zob jih sidramo mehansko, to pomeni, da moramo za izdelavo odstraniti več zoba. So manj estetske kot kompozitne zalivke, njihova izdelava je enostavnejša in lahko jih izdelamo tudi v primerih, ko površine ne moremo popolnoma posušiti (za razliko od kompozitnih).
Ali ste vedeli, da je karies prenosljiv?
Tega morda niste vedeli, toda karies je infecijska bolezen, kar pomeni, da se lahko patogene bakterije prenašajo iz ust v usta preko sline. Raziskave kažejo, da se lahko bakterije prenašajo s poljubi med partnerji. Velikokrat se zgodi, da starši obliznejo dudo, stekleničko preden jo ponudijo otroku. Za vsak primer je bolje, če se temu izognete. Tudi če patogene bakterije zaidejo v vaša usta, vam ob primeri ustni higieni ne bodo škodile.
Kako karies preprečiti?
1. Uporaba primerne zobne ščetke in sredstev za nego medzobnih prostorov (nitka,
medzobna ščetka) Ščetkanje in nitkanje naj postaneta vaši najpomembnejši vsakodnevni opravili. Raziskave kažejo, da je dovolj če si zobe umijete dva krat na dan, umivate pa jih vsaj 2 minuti, pri čemer se lahko tudi štopate. Pomembno je, da so umite vse ploskve, tudi medzobni prostori, zato ne smete pozabiti na medzobno nitko oziroma medzobne krtačke.
2. Uporaba primerne zobne paste, ki vsebuje fluoride Dokazano je, da fluoridi v zobnih pastah zmanjšujejo karies na zobeh, zato se priporoča uporaba zobnih past z dodatkom fluorida.
3. Zdrava prehrana.
Priporočljivo je izogibanje sladkim pijačam, sladkim prigrizkom med obroki in zmanjšanje uživanja enostavnih ogljikovih hidratov –enostavnih sladkorjev.
4. Redni pregledi pri zobozdravniku. Zobozdravnik bo na podlagi pregleda in rentgenske slike postavil diagnozo in karies začel zdraviti. Manjše kariese lahko odpravimo s fluoridnimi primazi in izboljšanjem ustne higiena, pri večjih pa je potrebno brušenje (vrtanje) zoba, s katerim odstranimo razmehčani del dentina in bakterije, ter zobu nato z zalivko vrnemo prvotno obliko. Če se karies ne odpravi dovolj hitro, lahko uniči zob. To posledično vodi v endodontsko zdravljenje, v hujših primerih pa je zob potrebno celo izpuliti.
Vsak zob je dragocen, zato skrbimo za svoje zobe, da nam bodo še dolgo služili.